Krožek Zgodovinska Potepanja je tokrat obiskal bližnjo Postojno.

Postojna nam je na dosegu roke, vsi vemo zanjo, toda le malokdo si vzame čas in jo obišče, razen seveda znamenite Postojnske jame. Mesto (od leta 1909, sicer pa se prvič omenja leta 1226, kot trg pa leta 1432) leži na najnižjem prehodu iz osrednje Slovenije proti Jadranskemu morju, zato najdemo v bližini že prazgodovinske sledi (Betalov spodmol), ostanke rimske ceste (pod današnjo magistralno cesto proti Ljubljani in današnjo avtocesto). Pod Habsburžani je kraj postal pomembno furmansko središče na poti Dunaj – Ljubljana- Trst, potem, ko je leta 1818 Luka Čeč odkril čudoviti podzemni svet Postojnske jame, pa je kraj postal tudi turistično zanimiv in še danes privablja milijone turistov iz vsega sveta. Iz leta 1702 imamo že prve zapise o šoli, leta 1809 pa je kraj dobil tudi gimnazijo. Postojna je bila tudi sedež okrajnega glavarstva in sodnijski okraj, sem so sodili tudi vsi tisti vipavski kraji in naselja, ki so spadali pod Kranjsko. Zato v knjigi Postojinsko okrajno glavarstvo dobimo veliko zgodovinskih podatkov tudi za naše kraje vzhodno od Hublja. Kraj je pridobil tudi z izgradnjo železnice Dunaj – Trst, saj je tako povezava proti Ljubljani in Trstu bila veliko hitrejša. Hiter razvoj je Postojna doživela tudi pod Italijo, saj je bila zadnje mesto tik ob meji, tu so gradili vojašnice, iz tega obdobja pa je tudi veliko vil, ki so si jih zgradili premožnejši občani.

Naš vodnik Andrej nam je razkazal najzanimivejše stavbe, povedal marsikatero zgodbo in anekdoto, ogledali smo si spominsko sobo pisatelja in zdravnika Alojza Kraigherja (sodobnik Danila Lokarja) in znamenito Ozbičevo brivnico. Ogled Postojne smo zaključili v Notranjskem muzeju, kjer nam je prijazni kustos pedagog Primož predstavil vse od zgradbe kraških tal in kapnikov, razvoja jamarstva, načina življenja ljudi v teh krajih, skratka, muzej vreden, da ga tudi sami obiščete. Ves čas našega potepa po Postojni pa je nad nami vabil Sovič z novo urejeno pohodno pešpotjo in razglednimi ploščadi. Namig za naslednji potep v ne tako mrzlem vremenu.

Zdenka Žigon

Foto: Jana Maraž