Krajši pohod na sveti Pavel
Decembrski živ-žav je za nami, božične in silvestrske okrasitve smo že pospravili. Začenja se novo leto, naj nam prinese mir in strpnost ter sožitje z naravo!
V petek, 12. 1., smo se z Vesno odpravili na prvi krajši pohod v letu 2024 – pohod na sveti Pavel z ogledom številnih jaslic na prostem. Kot po navadi smo se zbrali za gradom v Ajdovščini in se odpeljali do Vrtovina, kjer smo zavili desno in po vzpenjajoči cesti prispeli do naše izhodiščne točke v zaselku Lozarji. Napotili smo se proti svetemu Pavlu na Školju. Naša pot se je vila med obnovljenimi kamnitimi podpornimi zidovi, ki dajejo značilno podobo krajini med zaselkom Lozarji in Slejki, na kar nas je opozarjala tudi tabla o Tematski poti suhozidja in terasirane krajine.
Jutro je bilo hladno, na nebu pa ni bilo niti oblačka. Pod pohodnimi čevlji je škripala pomrznjena zemlja, ob strumnem koraku pa smo se hitro ogreli. Pri vodnem stolpu, ki je z enajstimi metri višine najvišja ohranjena tehnična rimska mojstrovina v Sloveniji, smo imeli krajši postanek. Stolp so postavili v 5. stoletju nad danes suhim vodnim izvirom v pečini južnega pobočja vzpetine Sv. Pavla. Domneva se, da so v stolpu obstajali leseni etažni odri in podest, kjer so zajemali vodo in jo nato nosili po strmih stopnicah preko južnega roba skal do naselja na svetem Pavlu. Skozi visoka kamnita oboka smo vstopili v notranjost stolpa in si ogledali jaslice, nato pa nadaljevali pot navkreber. Steza je bila lepo očiščena, našo pozornost pa so pritegnile informativne table z opisom velikih in malih vrst ptic, ki domujejo na južnih obronkih Trnovskega gozda na prehodu iz dinarskega v submediteranski prostor, ki z razgibanim prehajanjem od gozdnatih površin do pašnikov in apnenčastih prepadnih sten omogoča pisano pestrost živalskega sveta.
Školj svetega Pavla se nahaja na nadmorski višini 520 m, poseljen je bil že v železni dobi, v rimskih časih pa je tu zraslo utrjeno naselje, obdano z obzidjem. Ustavili smo se pri cerkvici svetega Pavla, ki so jo po vojni leta 1946 na pobudo kamenjskega župnika Staniča obnovili in postavili štiri spominske table z imeni vseh padlih iz okoliških vasi – vseh žrtev druge svetovne vojne. Cerkev svetega Pavla je tako prvi spomenik sprave na Slovenskem! Občudovali smo vsenaokrog raztresene najrazličnejše jaslice. Zanimive postavitve so pritegnile našo pozornost: na primer jaslice, ki so vključevale gnezda škrjančkov ali pa jaslice s precizno izdelanim miniaturnim vinogradom in celo gasilskim domom z vrlimi gasilci! Z vrha se nam je odpiral prelep pogled na našo ljubo Vipavsko dolino, na obronke trnovskega gozda s Čavnom in zašiljenim Kucljem. Pred povratkom smo si privoščili manjši prigrizek, nato pa zavili še do pastirske jame in korit za napajanje živine. Na poti proti izhodišču nas je božalo januarsko sonce.
Prvega krajšega pohoda v novem letu se je udeležilo dvajset pohodnikov. Izkoristili smo lep zimski dan in prehodili 5,5 km, naužili smo se svežega zraka in slikovitih razgledov.
Na svidenje, pohodniki! Se vidimo naslednjič!
