Zaradi sodobnega načina življenja in poplave presladkih prehranskih izdelkov in pijač se soočamo z epidemijo sladkorne bolezni, od leta 2010 se je število bolnikov v Sloveniji povečalo za več kot četrtino. Če vsebuje živilo veliko rafiniranega sladkorja in nič vlaknin, bo celotna količina sladkorja zelo hitro prešla iz prebavil v krvni obtok, za visok in zelo hiter porast glukoze v krvi bo morala trebušna slinavka zagotoviti velike količine inzulina naenkrat, potem pa bomo kmalu spet lačni. Pogosta visoka nihanja glukoze in insulina v krvi lahko preprečimo z uživanjem hrane z veliko vsebnostjo celuloze, ki bo upočasnila prehajanje zaužitega sladkorja v kri, izognili se bomo hitrim porastom glukoze in insulina, vrednosti krvnega sladkorja (KS) bodo bolj enakomerne in več časa bomo siti. Hitrost prehajanja sladkorja iz zaužitega živila v kri ocenjujemo z GLIKEMIČNIM INDEKSOM (GI). Na zdravem krožniku je veliko živil z nizkim GI (>55) in malo živil z visokim GI (<70). Zaradi sedečega načina življenja in prekomerne telesne teže se pojavi rezistenca (= zmanjšana odzivnost celic) na inzulin, za znižanje krvnega sladkorja na normalo mora trebušna slinavka izločati vedno več insulina. Stanje, ko je ob rutinskem pregledu sicer vaš KS še v mejah normale, vendar pa je presnova glukoze v telesu že porušena in zahteva visoke nivoje insulina, lahko traja kar precej let, preden se bo trebušna slinavka izčrpala in bo zdravnik v vašo kartoteko zapisal diagnozo Diabetes. Sladkorna bolezen se običajno priplazi postopoma. Skoraj neopazno postajamo vedno bolj utrujeni, podvrženi okužbam, poslabša se nam vid, kljub dobremu apetitu pričnemo hujšati (glukoza zaradi pomanjkanja inzulina ne more vstopiti v celice in telo strada kljub visokim vrednostim KS), hodimo zelo veliko na vodo – tudi ponoči (neizkoriščena glukoza iz krvi prehaja v urin in vleče vodo nase), smo stalno žejni in veliko pijemo, kljub temu pa smo izsušeni, imamo suha usta in sluznice, postajamo vse bolj zaspani …
Pri uravnavanju diabetesa se trudimo vzdrževati KS v čim bolj normalnem območju. Višje vrednosti sladkorja hitro vodijo v motnje pozornosti, težave s koncentracijo in sposobnostjo osredotočanja, v slabšo sposobnost reševanja miselnih nalog in nižjo učinkovitost pri delu, na dolgi rok pa je sladkorna bolezen pomemben dejavnik tveganja za razvoj demence. Pozne posledice visokega krvnega sladkorja se kažejo predvsem na ožilju. Diabetes je ključni vzrok za slepoto, odpoved ledvic, srčni infarkt, možgansko kap, amputacije spodnjih okončin … Razen z zdravili, ki vam jih je predpisal zdravnik, pa lahko pomembno vplivate na potek vaše bolezni z zdravo prehrano, primerno telesno težo in redno telesno aktivnostjo. Že ob 30-minutni zmerni rekreaciji večino dni v tednu bodo opazni ugodni učinki! Vabim vas, da se udeležite tudi našega naslednjega srečanja.
V torek, 27. 2. 2024, ob 10.00 bo na Mostu potekala delavnica »Preprečevanje padcev pri starejših«. Prvi pogoj, da se izognemo padcem, je vzdrževanje dobre telesne kondicije, ohranjanje mišične mase, gibljivosti, dobre koordinacije in ravnotežja. Delavnico bosta vodila kineziolog Anžej Praček in fizioterapevtka Sara Hrovatin. Oblecite se v udobna športna oblačila, s seboj prinesite blazino za vadbo in se nam pridružite!
Vlasta Iljič Brecelj, koordinatorka tečajev in krožkov društva Most
Foto: Canva