Zavedanje o koristih joge vedno bolj prodira v zahodno kulturo. Tako lahko npr. na spletni strani prestižne ameriške klinike Johna Hopkinsa preberete, kako z jogo izboljšamo svojo moč, prožnost in ravnotežje ter zmanjšamo bolečine in nelagodje v križu in sklepih. Raziskave potrjujejo ugodne učinke na delovanje srca in ožilja z umirjanjem srčnega utripa in zniževanjem krvnega tlaka. Joga prispeva k lažjemu vzdrževanju normalne telesne teže, pomaga izboljšati presnovo sladkorja in holesterola. Zmanjšuje tesnobo, ugodno vpliva na naše razpoloženje, izboljša spanje in odpornost na stres. Povečuje pozornost in krepi spomin ter zmanjšuje raztresenost in vzkipljivost. Tako joga vedno bolj vstopa na področje mentalnega zdravja in medicinske rehabilitacije, uvajajo jo v vojsko, na delovna mesta in v šole …
Vsako sredo dopoldne se posedemo na svoje blazine in prisluhnemo uvodnim besedam naše mentorice, ki nam ob spremljavi umirjene glasbe pripoveduje o osemstopenjski poti joge: o sočutju in obzirnem ravnanju, o iskrenosti, neprilaščanju, zmernosti in izpuščanju … Posvetimo se dihanju: ob globokem vdihu se osredotočimo na dvigovanje prsnega koša in ozavestimo, kako prodira zrak v skrajne kotičke naših pljuč … V vsakem jogijskem položaju usmerimo pozornost v posamezne mišične skupine, ki se raztezajo, in ob vsakem vdihu svoj gib še poglobimo … Kobra, mačka, bojevnik, drevo …
Uro zaključimo s sproščanjem, pokrijemo se z mehko odejo in se z mislimi sprehodimo po svojem telesu … Preden se razidemo, si izmenjamo še kakšno besedo: »Meni je joga tako všeč … Te vaje za raztezanje so res koristne … Ja, še posebej v naših letih … Po jogi se tako dobro počutim… Pa ne samo telesno, CELA se dobro počutim … Še ves dan sem pomirjena …«
»Joga je praksa za umirjanje uma.«
Patanjali
Vlasta I.B.
