V kar hladnem jutru smo se zbrali na parkirišču pri župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Lokavcu, ki so jo zgradili v letih 1933-1935 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Ste vedeli, da ima Lokavec kar tri cerkve? Na petkovem pohodu je 31 Mostovih petkovih pohodnikov šlo kar mimo vseh treh. Dobesedno.
Lokavec leži ob vznožju Čavna in je eno najbolj razpotegnjenih naselij v občini Ajdovščina. Krajevna skupnost Lokavec obsega 16 zaselkov, vpetih v pobočja Čavna in Gore. Zaselka Kompari in Gorenje sta med seboj oddaljena kar 4 kilometre. Ostali zaselki so še Čohi, Slokarji, Brod, Kovači, Kovačevše, Paljki, Mizinska vas, Kuši, Brith, Lahovše, Bitovi, Lovretovše, Kodelovše. Lokavec je po številu prebivalcev za Ajdovščino druga največja krajevna skupnost v občini Ajdovščina. Z izhodišča smo se torej odpravili mimo cerkve Marije Vnebovzete, katere glavni oltar je delo domačega kamnoseškega mojstra Mihaela Cussa iz leta 1699, nato pa smo prišli na požarno pot, ki gre ob saniranem plazu Slano blato proti cerkvici sv. Urbana. Cerkvica stoji visoko v pobočju Čavna nad zaselkom Kovačevše. Ob poti je postavljeno 14 postaj križevega pota in tudi nas je strmina kar spotila. Zato pa smo bili nagrajeni s čudovitimi pogledi na pobočje Čavna nad nami, ki ga je obsijalo jutranje sonce, in na Lokavec in Ajdovščino pod nami. Mogočne pregrade, delo domačih gradbincev, zadržujejo plaz in potočki, ki se pretakajo čeznje, ustvarjajo manjše in večje kaskade. Prebujajoče se spomladansko zelenje in cvetenje pa doda še piko na i. Pri sv. Urbanu, kjer so našli arheološko najdišče, pomembno za proučevanje prehoda iz prazgodovine v antiko, smo se odpočili, v dolino pa smo se odpravili naokrog, mimo osamele kmetije, mimo nekoč znamenite Pizerije Yugoslavia (tako piše na tabli!) vse do Paljkov, kjer nas je na svojem domu pogostila naša pohodnica Pia. Veselo razpoloženi smo se vrnili na izhodišče.
Zdenka Žigon
Foto: Vili Vetrih in Vesna Bratina
