S krožkom Spoznavanje narave smo izkoristili še zadnje dni toplega poletja za pohod v naravo. Zapeljali smo se pod Sinji vrh, kjer nas je prijazno sprejel lastnik penziona Kristjan Vidmar. Po ogledu slikarske razstave Umetniki za Karitas nas je popeljal v podzemlje, kjer so pred drugo sv. vojno Italijani začeli graditi vodovod, ki bi pripeljal na Goro hubeljsko vodo. Ostala sta dva vodohrama, ostalo opremo s cevmi vred pa so po 2.s.vojni demontirali. Ob kratkem vzponu na Sinji vrh (1002 m) smo spoznavali in nabirali zelišča. Oh, te ustnatice, ki so si tako podobne: belocvetni gorski in vijoličasti liburnijski šetraj, dobra misel, aromatični popovec, odcvetela materina dušica, pravi pelin (ta pa ni ustnatica) … Na vrhu razgled za Bogove – če ni mrča. Tako pa smo le pomahali morju in Triglavu, pozdravili Nanos, Srednjo goro, Trnovski gozd, Čaven, Kras in se odpravili še k škrapljam za Sinjim vrhom. Nekaj nas je zaokrožilo izlet še z gobami marelami, nabranimi na travnikih pod Sinjim vrhom.
I. Breščak
