V petkovem jutru se je skupina dvanajstih pohodnikov iz parkirišča za gradom odpeljala do mogočnega hrasta pod Ustjami. Krajši pohod smo začeli po Vertovčevi poti, na kateri smo se najprej po nedavnem dežju previdno izogibali lužam, opazovali oblake na nebu in meglice v daljavi. A to nas pohodnike ni motilo in smo strumno korakali dalje ob cesti proti Dolenjam. Tu pa nas je klanec malo upočasnil, ampak smo bili vsi zadovoljni, ko smo pripihali do cerkvice Sv. Marjete. Sledil je krajši postanek za oddih in klepet, pred odhodom pa smo na cerkvici še pozvončkljali za srečo. Nagradili so nas tudi že prvi sončni žarki.
Pot smo nadaljevali na Planino, kjer smo se pri mizi okrepčali in poslikali. Dobre volje nam nikoli ne manjka, zato smo nadaljevali pot po asfaltu do zaselka Marci in tu za kratek čas zapustili Vertovčevo pot. Ob poti smo občudovali jesenske barve narave okrog nas. Prispeli smo v zaselek Štrancarji, nato po poljski poti in med vinogradi in travniki pa v Tevče in nazaj na Vertovčevo pot. Včasih se med potjo zgodi tudi kaj nepredvidljivega. Da je lahko naša Zdenka nadaljevala pot, je poskrbel Igor, ki ji je skoraj odpadla podplata čevljev pritrdil kar z vezicami.
Čakal nas je le še spust proti Uhanjam in nekaj ravnine do hrasta pod Ustjami. Tu se je naš lep dopoldanski krajši pohod po 8,5 km prehojene poti zaključil.
No, pa smo le izvedli Vertovčev pohod z začetkom in zaključkom po uradni poti, vmes pa šli cca 2 km malo po svoje, prilagojeno Mostovim pohodnikom. Bilo nam je lepo, saj nas je po dolgem času tudi sonce prijetno pogrelo med potjo.
Vesna Bratina
pri mogočnem hrastu
žive jesenske barve ob poti