V soboto sva z Zdenko peljala pohodnike »Mosta« po Kunaverjevi poti iz Rakeka do Rakovega Škocjana. Kljub neprepričljivi vremenski napovedi so se pohoda udeležili vsi prijavljeni.
Na Rakeku se nam je pridružil vodič Mitja Fajdiga, ljubiteljski zgodovinar in velik poznavalec kraškega sveta, ki nam je povedal veliko novega. Tu smo pričeli ter šli najprej po zgornji poti preko vrha Stražnik, z lepim pogledom na Cerknico in Cerkniško jezero, ter se spustili v 2,5 km dolgo kraško dolino – Rakov Škocjan. Ne eni strani te doline pride iz podzemnega sveta reka Rak, na drugi pa zopet ponikne in nadaljuje svojo podzemno pot dokler ne pride na površje najprej kot Pivka, potem Unica in na koncu pri Vrhniki nadaljuje pot kot Ljubljanica. Opisovanje vseh teh čudoviti kraških pojavov v Rakovem Škocjanu bi bilo za to poročanje predolgo. Če jih samo naštejem najbolj znane so to Zelške jame, Mali naravni most, Veliki naravni most, udorna vrtača Kotel in Tkalca jama. Več naj govorijo slike. Skoraj šokirani pa smo bili, ko nam je vodič pokazal najvišji vodostaj vode pred 10 leti. Po moji oceni morda celo 40 m nad normalno gladino reke Rak.
Pohodniki smo v bistvu prehodili dve krožni poti. Eno na poti do Rakovega Škocjana in drugo v samem Rakovem Škocjanu. Skupaj dobrih 13 km, malo navzgor, malo navzdol, vmes smo imeli celo sonce, večinoma pa oblačno vreme, dvakrat pa nas je »osvežila« tudi, ne prehuda, ploha. Hodili smo po stezah, ponekod kar blatnih, vendar je čudovita narava bila poplačilo za te manjše nevšečnosti. Smo pa ob poti občudovali množice telohov in preproge zvončkov. Zaključili smo v gostišču En Krajcar v Podskrajniku z okusno malico.
Branko Lavrenčič
Fotografije Jana, Vili, Igor
