V soboto, 23. 3. 2024, smo se pohodniki UTŽO Most odpeljali v Goriška Brda. Vremenarji so napovedovali lepo vreme. Za pohod smo si izbrali eno od pohodni poti, ki jih Brici poimenujejo kar po starih imenih češenj: Čmpevka, Črnica, Drugmbernca, Kozanka, Prvačnca, Bjlacpika, Karnjuka, Vilinka, Trcnka. Naša izbira je bila Črnica in seveda ne zaradi kač, temveč je to vrsta češnje, ki je črna, ko dozori. V Brdih je pomembna tudi kulturna dediščina – grad Dobrovo, vila Vipolže, Gredič, srednjeveška vasica Šmartno …
Izhodišče našega pohoda je bil obnovljeni grad Dobrovo. Od tu smo se spustili do ceste ter mimo znane Kleti Dobrovo nadaljevali po lepi makadamski poti. Med vinogradi in cvetočimi drevesi breskev in češenj smo prispeli do potoka, ga preskočili in se povzpeli do kapelice v Šlovrencu. Malo smo zadihali in nadaljevali po krajši različici te poti proti Hruševlju. Hodili smo mimo vinogradov in cvetočih sadovnjakov, šli čez potok Kožbanjšček in kmalu prispeli v Hruševlje. Pri cerkvi sv. Marjete smo imeli postanek za malico in obvezno slikanje. Pot smo nadaljevali proti vasi Neblo. Ustavili smo se pri novi vinski kleti, kjer se nam ponuja čudovit razgled po neskončnih vinogradih, po Furlanski nižini, Krasu, Alpah in Dolomitih. Po krajšem spustu in prečkanju ceste smo prišli do mostu čez reko Reko.
Tu se je naša skupina razdelila. Brda so seveda Brda, malo navzgor, malo navzdol. Utrujeni smo nadaljevali po ravninski poti ob reki do Kleti Dobrovo in po krajšem vzponu spet na izhodišče. Ostali smo se pa povzpeli do Fojane, se ustavili na pokopališču (grob Rada Simonitija) in mimo »žive ciprese« prispeli na Dobrovo. Po prehojenih 13,5 km smo se očarani od lepih razgledov, žejni in lačni posedli v restavracijo na zasluženo malico. Preživeli smo en lep dan in se polni vtisov vrnili v Ajdovščino.
Branko Lavrenčič
Fotografije Vili Vetrih