Ker je to le počitniški utrinek, ne nameravam pripovedovati o znameniti Fontaine de la Rotonde v mestu Aix en Provence s tremi skulpturami ženskih figur, ki predstavljajo pravičnost, poljedelstvo in likovno umetnost. Niti ne bom govorila o Van Goghovih prodornih odtenkih zelene in žgano rumene barve, ki so se na poti od Arlesa do Béziersa prelivali v mimobežno pokrajino. Osredotočila se bom le na Canal du Midi …
240 km dolg vodni prekop Canal du Midi, ki poteka ob vznožju Pirenejev na jugu Francije in povezuje Sredozemlje s Toulousom, je kot mojstrovina hidravlike uvrščen na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. Snovalec in graditelj prekopa je bil g. Pierre-Paul Ricquet, ki je želel povezati Atlantski ocean s Sredozemskim morjem in tako skrajšati tovorno pot ter zmanjšati stroške. Glavnina izgradnje je potekala v času Ludvika XIV. od 1667. do 1681. leta. Pri gradnji je sodelovalo 12 000 delavcev in od tega 1 000 žensk, ki so pomembno prispevale k izgradnji vodnega sistema. Ženske so prihajale iz ozemlja Pirenejev, kjer se je ohranilo znanje o klasični hidravliki še iz časov rimskega cesarstva. Pri gradnji kanala je bilo treba premostiti višinsko razliko 189 m in večinoma vojaški inženirji, ki so sodelovali pri izgradnji, so pri načrtovanju vodnih zapornic in napajalnega sistema morali na področju hidravlike priznati preprostim kmečkim ženam iz Pirenejev večjo strokovno podkovanost. Po odprtju kanala so blago, ki je iz Sredozemlja prispelo do Toulousa, sprva tovorili do Bordeauxa in Atlantskega oceana po reki Garoni, v sredini 19. stoletja pa so vzporedno zgradili še Canal de Garonne.
Z genialno zamislijo je gospodu Ricquetu uspelo povezati dve morji in zato Canal du Midi poimenujejo tudi Canal des Deux Mers – Prekop dveh morij, ki pa danes služi predvsem turizmu. In na vožnji z ladjico nas je izjemni g. Ricquet del poti tudi prijazno spremljal! Že takoj po izplutju je naša barkica s pomočjo ovalnih komor in sedmih delujočih stopničasto postavljenih zapornic na razdalji 300 m premagala višinsko razliko 13,6 m. Opazovali smo dvigovanje vode v komori in se hitro naučili uspešno odskakovati pred morebitnimi pljuski vode preko palube ob odpiranju naslednje pregrade, nato pa počakali, da sta se vodni gladini na obeh straneh zapornice izenačili in se prepustili mirni vožnji po kanalu. Opazovala sem prepletanje obvodnih trav in cvetic z obrežnim grmičevjem in sklanjajočimi drevesi, ki so se ogledovala v vodnem zrcalu in nas zazibala v popolno spokojnost …
Vlasta