Prvo letošnje zgodovinsko potepanje je bilo namenjeno spoznavanju zgodovine Tolmina in Mosta na Soči. Novi mentor Edo Pelicon je med potjo orisal vse zgodovinske, kulturne, turistične in ekonomske značilnosti Mosta na Soči in v samo pripovedovanje vpletel zanimivo primerjavo s Podnanosom, saj je v obeh krajih preživljal svoje otroštvo. V muzeju v Tolminu nam je kustosinja Karla Kofol podrobno predstavila zgodovino Mosta na Soči in pa znameniti tolminski punt leta 1713. Izvedeli smo, da se fevdalni gosposki niso uprli mali kmetje, kot so nas učili v osnovni šoli, ampak tisti premožnejši, ker so jim na Dunaju naložili dodaten davek na trgovino z mesom in vinom. Novo nam je bilo tudi to, da tedaj niso plačevali samo desetine – to je bil samo eden od treh davkov, ki je šel cerkvi; drugi davek je šel fevdalnemu gospodu, tretji pa državi. Ni kaj, človek se uči celo življenje.
V čudoviti cerkvi sv. Lucije na Mostu na Soči nam je župnik Tomaž Kete, doma iz naših Grivč, po slikah Toneta Kralja, ki krasijo celotno cerkev, predstavil zgodbo svete Lucije. Po njegovem pripovedovanju si ni iztaknila oči, kot pripovedujejo zgodbe, ampak je bila obglavljena, ker se ni želela poročiti z bogatim snubcem, ki ni prenesel njene zavrnitve. Povzpeli smo se do pokopališča s prvotno cerkvijo sv. Mavra iz leta 1192, na razgledno točko. Soča in jezero sta bila kljub slabemu vremenu prečudovite smaragdne barve. Ves čas nas je spremljalo oblačno vreme z vmesnimi rahlimi padavinami. Po kavici v središču kraja smo se čez most odpravili do Vodne hiše, v katerih ima med drugim sedež tudi turistično društvo Most na Soči. Glavni prostor tik nad jezerom je okrog in okrog zastekljen, tako da se vidi celotno jezero, most, pogled seže do Tolmina. Tu nas je sprejel Darij Vouk in nam predstavil njihov glavni turistični dogodek leta – Noč na jezeru. Vsako leto so poleg praznovanja poskrbeli za razne presežke za v knjigo rekordov … naj hrenovka, mortadela, štruklji, kruh, torta … On bi nas tudi popeljal z barko po jezeru, pa je bil tok premočan in smo se odločili, da to naredimo naslednjič.
Med sprehodom ob jezeru so najbolj strastni gobarji nabrali cele vrečke štorovk, ki so bile res čudovite. Prišli smo do izvira zdravilne vode, kjer je kapelica sv. Lucije. Po legendi naj bi zdravilno delovala na oči in za vsak slučaj smo se vsi umili z njo.
Tekst: Jerica Pelicon; fotografije: Skupinska – Vili Vetrih; ostale Jerica Pelicon