Kakšna opazovanja na nebu nas čakajo v tem letu?

Astronomski krožek vključuje 10 članov. Na rednih srečanjih pregledamo dogodke iz področja astronomije. Obdelamo dogovorjeno tematiko (video, PP), ki jih pripravi mentor Jože Rutar. Žal nam je v preteklem letu nagajalo vreme (vročina in deževje) tako, da smo morali odpovedati kar večkrat dogovorjeno opazovanje nočnega neba.

Astronomi v letošnjem letu pričakujejo, da bomo priča redkemu pojavu eksplozije zvezde, ki bo vidna tudi s prostim očesom. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, pričakujejo, da bo temna zvezda z imenom T Severne krone, nekaj dni postala najsvetlejši objekt v svojem ozvezdju. Ta na približno 80 let močno poveča svetlost, tako da bo  se njena svetlost med eksplozijo  nekaj dni svetla kot Severnica. Upamo, da dogodka ne zamudimo, v  preteklosti je bil nazadnje dokumentiran leta 1946.
Letos se ne pričakuje večjih kometov, bo pa v začetku leta ponovitev severnega sija, ki bo viden na celotni severni polobli kar bo omogočalo opazovanje v nižjih geografskih širinah – tudi pri nas. Sicer pa je Sonce v 11 letnem ciklu v maksimalni aktivnosti. Sončne pege nastanejo, kjer je temperatura nižja od okolice, magnetna dejavnost pa močnejša in tako tvori območja z nižjo temperaturo. Močni izbruhi plazme na njegovi površini se ob trku v Zemljinim magnetnim poljem  pojavijo v številnih barvah. Severnega sija  (aurora borealis), ne moremo z gotovostjo napovedati več kot pol ure vnaprej, za nekaj dni pa znamo predvideti povečano verjetnost zanj. Opazovali smo izbruhe na Soncu,  komete, konjunkcijo planetov, meteorne roje (Perzeide, Orionide …). Nekateri letos ne bodo vidni, ker bo polna Lun. Prvi meteorski roj Kvadrantidov je bil že 4. januarja.

Opazovali smo opozicijo Jupitra 7. decembra in okultacijo Saturna 4. januarja 2025, ko se je skril za Luno.

Leta 2025 bosta vidna dva delna sončna mrka 29. marca 2025 ob 11:48 in 21. septembra 2025 ob 21:43. V marcu, natančneje 29. marca, se nam obeta delni sončev mrk. Ob 11.40 bo luna pričela zakrivati sonce, vrhunec pa se bo zgodil ob 12.14, ko bo luna prekrila dobrih 11 odstotkov sončeve ploskve. Mrka bo konec ob 12.48.

7. septembra bomo iz naših krajev opazovali popoln lunin mrk. Ta naj bi bil posebej spektakularen, saj se bo dogajal v času vzhajanja lune. Luna bo vzhajala v zemljini senci in se nato na nebu zasvetila šele ob koncu mrka. Vrhunec mrka bo ob 19.30.

Zanimivo bo tudi opazovanje Saturna. 23. marca in 23. novembra bodo njegovi obroči poravnani z zemljo, kar pomeni, da bodo na nebu vidni kot tanka črta.

Silvester Čotar