Peto zgodovinsko potepanje po Vilenici in po Botaničnem vrtu v Sežani

Peto zgodovinsko potepanje po Vilenici in po Botaničnem vrtu v Sežani 27. februarja smo se člani krožka Zgodovinska potepanja podali na raziskovanje kraške jame Vilenica in pa Botaničnega vrta v Sežani. Pridružile so se nam tudi članice druge skupine gostov iz Turčije v projektu Erasmus+. Za vsakim nizom stopnic v jamo so se slišali naši vzdihi občudovanja naravnih lepot. V Botaničnem vrtu pa je vrtnarka Melita Pirjevec doživeto predstavila zgodovino nastanka vrta. Še posebej nas je navdušil domiselno urejen Interpretacijski center kraške vegetacije.

Prepričali smo se, zakaj je jama Vilenica do sredine 19. stol. slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa. Mimo je peljala trgovska pot Dunaj–Trst. Prvi turistični obiski jame so zavedeni že leta 1633, že takrat so pobirali vstopnino. Jamo so obiskovali z baklami, kar je pustilo posledice na kapnikih v prvem delu jame. To pa ni zmotilo našega občudovanja prelepih oblik kapnikov, ki jih je v milijonih let izoblikovala narava. V primerjavi s Postojnsko jamo je veliko bolj naravna. Večina nas je bila v Vilenici prvič, občudovali smo stalaktite, stalagmite, stebre, zavese, vile, palčke in razne živalske oblike kapnikov, na katere nas je opozoril vodič Jordan Guštin, tako da nam 1000 stopnic (500 dol in 500 gor) ni delalo večjih problemov.

V Vilenici se vsako leto odvija osrednja prireditev ob podelitvi mednarodne nagrade za književnost avtorjem iz srednje Evrope. Izvedeli smo, da se je Društvo slovenskih pisateljev že na začetku odločilo, da bo nagrado podeljevalo samo tujim predstavnikom in da zato med nagrajenci ni nobenega slovenskega avtorja. Po prehojenih prvih 100 stopnicah smo prišli v Plesno dvorano, kjer potekajo prireditve, vsi smo stopili na oder in naredili skupinsko fotografijo. Z nami je bil tudi Franc Črnigoj, ki je bral svojo poezijo na eni od prvih prireditev.

V Sežani smo si privoščili kavico in si ogledali cerkev sv. Martina. Mentor Edo Pelicon nam je predstavil njeno zgodovino in nas posebej opozoril na napis nad vhodnimi vrati, ki se je glede na trenutno politiko spreminjal. Fašisti so zahtevali napis ‘Glej dom božji’ v italijanščini. Kamnosek pa je bil pretkan, uporabil je isti kamen, ga obrnil in na zadnjo stran izklesal napis v latinščini. Po osvoboditvi leta 1945 ga je isti kamnosek ponovno obrnil na slovensko stran zapisa.

Nato smo obiskali Botanični vrt, kjer smo naravnost uživali v predstavitvi zgodovine njegovega nastanka in v opisovanju rastlin in eksotičnih drevnin v njem. Gospa Pirjevec svoj poklic opravlja s srcem, kar se je čutilo v vseh njenih razlagah. Izvedeli smo, da je leta 1848 je v Sežani grška trgovska rodbina Scaramangà iz Trsta zgradila letno rezidenco Vilo Mirasasso, ob njej pa čudovit vrt. Lastniki so predstavljeni po generacijah na velikih fotografijah na steni vrta. Navdušile so nas številne eksotične rastline, ki so jih mornarji prinašali od vsepovsod, kamor so pač plule Scaramangàjeve ladje. Vrt se ponaša z neprecenljivimi kulturnimi elementi, bazeni, kipi, klopcami med njimi s kopijo cesarskega rastlinjaka na Dunaju. Zbirka šteje več kot 170 različnih tujerodnih vrst drevnin. Danes ima status naravne vrednote državnega pomena. Ogledali smo si tudi primerke libanonske cedre – iz te sorte dreves naj bi Noe zgradil legendarno barko, katere ostanke naj bi našli na pobočju najvišje gore v Turčiji, Ararata, katerega vrh je vedno objet v sneg in led.

Toda tudi naš primorski očak je bil tega dne na sveže pobeljen in burja je z Nanosa čez kraško ravan kar ostro brila, tako da je bil obisk Interpretacijskega centra kraške vegetacije še kako dobrodošel. Ker v botaničnem vrtu vzdržujejo v glavnem tujerodne rastline, so obiskovalcem od drugod želeli prikazati še značilnosti avtohotnega, kraškega habitata. Lepo urejen, sodoben interaktivni prikaz je navdušil vse, pozornemu očesu pa ni ušlo, da je med avtorji fotografij tudi Elvica Velikonja, znana poznavalka rastlinstva z Gore.

Tekst in foto Jerica Pelicon