Zgodovinska potepanja – Kvarner, Istra – 10. april 2025

S krožkom Zgodovinska potepanja UTŽO Društva Most smo še pred velikonočnimi prazniki skušali prehiteti turistično gnečo in vročino, saj smo se namenili k morju, v Kvarner in potem v Istro. Kar nam je povsem uspelo – 15 stopinj Celzija je nadvse primernih za potepanje, drugih turistov pa je bilo ravno prav za vzdušje in premalo za gnečo. Idealno torej. Za ogrevanje smo se povzpeli na Kastav, le redkim poznano srednjeveško naselje z dvojnim obrambnim zidom in kar petimi cerkvami. Če običajno v pogovornem jeziku uporabljamo pomanjševalnice, je v primeru Kastava nujna uporaba
povečevalnice, sploh pri stopnjevanju – tri so cerkvice, ena (župna) je cerkev in zadnja – Crekvina! Na račun njenih neverjetnih dimenzij (50 x 20 x 20 m), največjih na Jadranu! Žal le v ostalinah, ki še dandanes burijo domišljijo obiskovalcem (in domačinom) – med skromnimi zgodovinskimi dejstvi in (krutimi) legendami.
S slikovitega grička, ki izžareva to skrivnostno energijo, se odpira pogled na širno morje Kvarnerja in mondeno opatijsko riviero. Opatija je dobila ime po samostanu, od katerega pa je ostala le še gotska cerkev sv. Jakoba tik ob morju. V bližini je največkrat fotografiran motiv Opatije – kip deklice z galebom. Skozi park s številnimi eksotičnimi rastlinami (s poudarkom na kamelijah) smo prišli do čudovite vile Angioline, v kateri je (nekoliko tipajoče) urejen muzej turizma. Opatija je bila namreč zaradi zdravilnih vrelcev in blage sredozemske klime zelo priljubljeno letovišče za dunajsko aristokracijo. Na osrednjem delu sicer 12 km dolge sprehajalne poti, ki nosi ime po cesarju Francu Jožefu, se vrstijo lokali, kjer smo si privoščili kavico (ali kar že) s pogledom na morje …
Hrvati imajo za še večjo dostopnost opatijske riviere velike načrte – obstoječo cesto do predora Učka spreminjajo v avtocesto, kar povzroča zastoje … pa smo se kar hitro prebili skozi in dosegli notranjost Istre s ciljem obiskali najmanjše mesto na svetu. Hum ima samo dve ‘gasi’ in tri nize hiš, seveda tudi cerkev, vhod v mestece pa vodi skozi vrata, ki predstavljajo zadnjo, enajsto postajo šestkilometrske Aleje glagoljašev, s primeri v kamnite plošče vklesane te arhaične pisave. Danes šteje Hum že 23 duš, saj se je v zadnjem desetletju število prebivalcev podvojilo. Večino hiš so uspeli obnoviti, seveda na račun obiska turistov in še ene znamenitosti – biske, žgane pijače, ki ji okus daje bela omela. Brezplačnih pokušin se ne velja odreči …

Tekst: E. Pelicon
Foto: J. Pelicon, F. Žgavec (skupinska fotografija)