Kulturni program ob odprtju razstave o Burji – 3. del: Modrovanje o burji

Otvoritev razstave o Burji je bila v petek, 25. 4. 2025, in kot se za tako razstavo spodobi, je seveda zunaj pihala burja. Voditelj Edo Pelicon je publiki zastavil zanimivo vprašanje – kdaj je začela pihati burja – v četrtek zvečer ali v petek zjutraj. Kajti ljudska ajdovska modrost pravi, če začne burja pihati v petek, potem piha do naslednjega petka. Dilema ostaja, preverjali bomo, kako se bo burja obnašala tokrat.
Burja ima res mnogo obrazov. Primož Lavrenčič s Posestva Burja nam je prijazno podaril nekaj steklenic vina blagovne znamke Burja.
Strokovni zapis o burji pa je napisala Irena Breščak, mentorica krožka Spoznavanje narave in si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

Tekst Jerica Pelicon; fotografije Marjan Polanc in Jerica Pelicon

KAJ JE BURJA

Burja je najbolj značilen veter Dinaridov in vzhodne jadranske obale in je običajno znanilec lepega vremena. Najpogosteje piha med novembrom in aprilom. Je suh, sunkovit in hladen veter, ki običajno piha iz smeri sever-severovzhod do vzhod-severovzhod.
Razlikujemo med lokalno burjo, ki nastane zaradi hladnega zraka nad kraškimi planotami in se zaradi razlike v gostoti spušča proti dolini, kjer je toplejši zrak z manjšo gostoto ter burjo kot obsežnejšim pojavom.

Ločimo tudi ciklonalni in anticiklonalni tip burje, ki se ne razlikujeta le po nastanku, temveč tudi po tem, kakšno vreme s seboj prinašata.
Anticiklonalna burja se pojavi takrat, ko je nad Srednjo Evropo območje visokega zračnega pritiska — anticiklon. Visok pritisk potiska hladen zrak iz notranjosti čez hribovja v nižine oziroma obalne predele. Veter je takrat suh, temperatura večinoma nizka, nebo je vedro in brez oblakov, le na robovih gorovij, s katerih se burja spušča, opazimo oblačne kape (v Vipavski dolini t. i. »zastava«). Pojav zastave nastopi zato, ker se zrak, ki se spušča, segreva, kar vpliva na temperaturo nastanka oblakov. Oblačnost je vidna samo na vrhu hribov. Kapa se pojavlja zlasti nad Nanosom,Goro, Čavnom in Dinaridi vzdolž jadranske obale ( Učko, Velebitom…) Če se veča, pomeni, da se burja krepi. Najšibkejša je navadno nekaj ur zatem, ko se je izgubila oblačna »kapa« nad hribovjem; takrat včasih celo preneha pihati.
Ciklonalna burja nastopa takrat, ko je ciklon (območje nizkega zračnega pritiska) na južnem Jadranu oziroma v njegovi okolici. Takrat zapiha iz notranjosti proti nižinskim, obalnim delom. Veter prinaša oblake in slabo vreme z obilnim deževjem. Ciklonalna burja piha samo lokalno.

Na Vipavskem, kjer dosegajo močni sunki tudi do 140km/h, lomi in ruva drevesa, razkriva strehe, prevrača vozila. Zakaj na Vipavskem? Vipavsko dolino obdajajo na severu visoke dinarske planote Trnovskega gozda in Nanosa z okrog 1000 metrov n. m. v. Na njih se ponoči zrak ohladi in pljuska v dolino na kratki razdalji od 1000 m n. m. v. na 100 m n. m. v. Ko so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli na Vipavskem izvajati obsežne melioracije, so odstranili številna drevesa in mejice, ki so zmanjševale moč burje. Pozimi je preorano, razgaljeno in posušeno prst odnašala burja in delala zamete. Drevesa na Vipavskem so že s smerjo rasti prilagojena na burjo tako, da povzroči veliko več škode na njih jugo, ki piha z zahoda, kot pa burja.

Vse rastlinske vrste niso sposobne rasti v vetrovnih razmerah. Njihova odpornost na vetrovne razmere je razen od izpostavljenosti odvisna tudi od starosti dreves in sestave prsti. Zelo dobro protivetrno zaščito predstavlja črni bor, v gorskem svetu tudi bukev. V dolini pa se koz protivetrna zaščita obnesejo poljski javor, rdeči dren in glog.

Zapisala Irena Breščak, mentorica krožka Spoznavanje narave UŽTO Ajdovščina, Društvo Most