Zadnje majsko petkovo jutro se je prebujalo v lep sončen dan, Mostovi pohodniki pa smo bili pripravljeni za 17. krajši pohod. Na zbirnem mestu za starim mlinom pa me je, še preden smo se podali na pot v Braniško dolino, pričakalo presenečenje. V zahvalo za zaključek študijskega leta mi je Jana v imenu vseh pohodnikov izročila čudovito orhidejo, naš fotograf Franko pa uokvirjeno sliko več utrinkov s pohodov. Vsem skupaj iz srca hvala za tako lepo pozornost in čudovit spomin. Po obvezni skupinski fotografiji smo se odpeljali do našega tokratnega izhodišča pohoda, v Čehovine.
Startali smo s parkirišča ob nekdanji gostilni po cesti do lepo urejenega vaškega korita, ob katerem v neposredni bližini stoji galerija, naš prvi postanek. Tu nas je pred svojo, tako imenovano »Lipetovo galerijo«, pričakala Mostova nekdanja članica ga. Dora Čehovin Jež ter njena skrbnika, zakonca Alenka in Damjan. Gospa Dora je bila našega obiska zelo vesela in počaščena, zato nas je toplo sprejela v svojo galerijo. Spregovorila je par besed o njenem dolgoletnem ustvarjanju. Ob koncu pa nas je še prijazno povabila, da jo še kdaj obiščemo, morda takrat, ko bo tema razstave spremenjena in bodo stene galerije krasili naslikani portreti. V kleti pod galerijo sta nas zakonca Sorta prijetno presenetila s pogostitvijo. Iz srca hvala!
Pohodniki smo in treba je bilo dalje na pot. Trasa tokratnega pohoda nas je peljala skozi naselji Večkoti in Koboli in dalje po gozdni poti. Tempo hoje je bil počasen, z občasnimi postanki zaradi vzpona do kapelice, postavljene ob poti v spomin na nedaven tragičen dogodek. Pot je bila vsem pohodnikom nepoznana, tako ko je je bila meni, dokler je nisem pred kratkim prvič prehodila v spremstvu domačinke Anice Samec, za kar se ji lepo zahvaljujem.
Prispeli smo do vasi Kobdilj. Od daleč smo si pogledali Fabianijevo hišo z znamenito, skoraj 600 let staro murvo, in se tudi fotografirali za spomin. Po cesti skozi to lepo kraško vasico smo se spustili v dolino Raše. Sonce nas je ob prehodu čudovitih cvetočih travnikov že kar pošteno segrelo. Prečkali smo še strugo potoka Raše in se ob neposredni bližini po cesti vračali nazaj v Kobole. V tej mali vasici smo za trenutek postali ob hiši s spominsko ploščo – 28. 8. 1941 so se tam prvič zbrali najnaprednejši in hrabri možje Gornje Branice s prvimi partizani na Primorskem. Tik pod vasjo pa smo šli še mimo pred kratkim odkrite spominske plošče žrtvi fašističnega terorja dne 28. 8. 1945.
Za konec le še kratek sprehod po stezici med polji in po dobrih 8 km smo prispeli nazaj na izhodišče našega pohoda. Tokratni zaključek je bil drugačen, zame kar neprijetno slovo, saj sem se kot mentorica pohodov po osmih letih z 99 izpeljanimi pohodi poslovila od vodenja. Čas je, da na krajših pohodih v novem študijskem letu zaveje nov veter. Pred nami pa so zaslužene počitnice, ki bodo kar hitro minile in že bo tu jesen in čas pohodov, ko bomo lahko spet v prijetni družbi Mostovcev pod novim mentorstvom poskrbeli za svoje zdravje, dušo in telo.
Vesna Bratina
Fotografije: Franko Žgavec, Jana Maraž, Vesna Bratina
