Dan 1
Zbrala se nas je zanimiva druščina: pet Poljakinj, dve Bolgarki, dve sta prišli s Finske in dva Slovenca. Poljakinje so na 14 dnevnem izobraževanju in to je njihov drugi teden, vsi ostali pa smo začetniki. Najprej smo obiskali Soverato, si ogledali njegove znamenitosti in na zanimiv način – z izpraševanjem domačinov v angleščini in vso pantomimo, ki jo premoremo, izvedeli po čem je Soverato dobil ime, katera je največja znamenitost in katera riba je najboljša. Domačini so nam na vsak način hoteli pomagati, pa kaj ko ne govorijo angleško in so nastale prav komične situacije. Mi pa nismo smeli govoriti italijansko, samo angleško; taka je bila naša naloga. Pri tem smo se zelo zabavali. Popoldan smo imeli dodatno predstavitev kulture, jezika in tipičnih jedi v Kalabrijski regiji. Dobili smo priložnost, da se tudi sami predstavimo. Naša power point predstavitev je požela veliko zanimanja, saj smo kot UTŽO popolnoma drugačni od ostalih skupin, vse so učiteljice in so predstavljale svoje šole.
Dan 2
Dopoldan smo se učili kuhati italijanske jedi; kapelete, bruskete, fokačo, tiramisu… Kar smo skuhali, smo tudi pojedli. Edo je prvič valjal testo za kapelete in mu je kar šlo. Moja naloga pa je bila, da posnamen posamezne kadre. Kosilo je bilo zelo čustveno obarvano; naša mentorica je po rodu Poljakinja, v skupini pa 5 Poljakinj…
Popoldan pa smo imeli zgodovinski ogled starega dela Soverata in znamenitosti. Vzpon na Soverato Superiore pri 37st. C nas je kar dobro ogrel, ohladila pa cerkev s kipom Mikelangelovega sodobnika Gaginija.
Dan 3
Tretji dan je bil izrazito ekološko naravnan. Razdeljeni v dve skupini smo med sabo tekmovali z odgovori na vprašanja, ki smo si jih prikockali in se povzpenjali po stopinjah do cilja. Ena skupina je bila boljša v hoji, druga pa v znanju. Uganite, katera skupina je bila naša.
Zaupanje skupini in kolegom smo testirali z uporabo vseh čutil ter se napajali z energijo z objemanjem dreves. Nato smo se poučili o Eko znakih na etiketah in raziskovali, kateri izdelki jih vsebujejo.
Kalabrija je bila nekdaj evropska prestolnica svile. Dejavnost ponovno obujajo in tako smo imeli priložnost videti “pridelavo” svile. Bili smo v nasadu murv, opazovali požrešne sviloprejke in poizkušali dobiti svileno nit iz kokona.
-
-
Celotna skupina
-
-
Debata – kateri odgovor je pravi in zakaj
-
-
Kdor resnično ljubi naravo, najde lepoto vsepovsod.
-
-
Murve
-
-
Požrešne sviloprejke
-
-
Odvijanje svilene niti iz kokona
-
-
Več svilenih niti skupaj – nemogoče jih je pretrgati.
Dan 4
Zadnje tri dni smo bili zelo aktivni. Nabralo se je veliko video posnetkov, ki so osnova za pripravo filmčka. Najprej je bilo potrebno narediti načrt, scenarij – kaj bo glavna zgodba in koliko časa bo trajal. Nato smo zbrali posnetke, ki podpirajo našo zgodbo, jih kopirali v ustrezen program in začeli z zlaganjem posnetkov v zgodbo.
Delo je za začetnike zahtevno in predvsem pa dolgotrajno. Nismo končali, jutri še snemamo…
Mentorici Eriki Gerardini sva hvaležna, da je celo popoldne namenila samo nama.
-
-
Izbiranje posnetkov
-
-
Niso lahke…
-
-
A bova znala to narediti?
-
-
Mentorica Erika Gerardini
Dan 5
Petek je semanji dan. Okoliški kmetje pripeljejo svoje pridelke in izdelke. Najde se pa še marsikaj drugega. In tega nismo smeli zamuditi, saj je to dobra priložnost za trening italijanskega jezika. Spotoma smo kupili še tipične kalabreške proizvode…
Popoldan pa je bil zgodovinsko obarvan. Obiskali smo Badolato. Gradu ni več, so pa ostale hiše okrog njega. S podpornimi zidovi in ozkimi ulicami na vrhu griča si je priborilo strateško pozicijo ob raznih vpadih npr. Turkov, Saracenov,… Mesto je dolga leta izumiralo, v zadnjem času pa tujci kupujejo in prenavljajo hiše. Mogoče se mu le obetajo boljši časi.
-
-
Na tržnici – sadje
-
-
olive
-
-
različne vrste rib
-
-
cvetovi bučk
-
-
ozke ulice
-
-
podporni zidovi
-
-
ena od 24 cerkva
-
-
podelitev diplom
Jerica in Edo Pelicon
