V tretje gre rado. Dvakrat nam je obisk Morostiga padel v vodo zaradi dežja, v tretje pa smo imeli sončno vreme. 18 članov krožka Spoznavanje narave pri se nas je odpeljalo mimo slovenske metropole na Ig.
Morostig – kaj je to? Sestavljanka dveh besed: morost in Ig. Morost je po barjansko močvirje, Ig pa je kraj, kjer so odkrili koliščarsko naselbino iz obdobja več kot 6000 let pred Kr. Šofer nas je odložil pred informacijskim centrom, kjer nas je že čakala vodička Veronika. Ker je bilo do dogovorjene ure še 30 minut, smo si v bifeju zraven privoščili kavico, nekateri tudi eno od odličnih sladic. Sledil je ogled razstave o koliščih, njihovi zgodovini, kulturi, najdbah in živem svetu, saj gre za del krajinskega parka Ljubljansko Barje. Kdo so bili koliščarji? Ne vemo, kdo so bili , odkod so prišli in kaj se je z njimi zgodilo. Bili so sodobniki graditeljev egipčanskih piramid. Hiše so postavljali na kole, zabite v vodo ob obali nekdanjega jezera. Stene iz trstike so ometali z ilovico, streho pa prekrili s slamo. Bili so nabiralci rastlin, ribiči, lovci, kovači, tkalci, lončarji in še kaj. Pripada jim izdelava najstarejšega najdenega kolesa na svetu. Izdelovali so bakrene in bronaste predmete, orodja iz rogov kopitarjev, pa iz kremena. Oblačili so se v kože in lanena oblačila. Od informacijskega centra do koliščarske naselbine je kaka dva kilometra makadamske tematske poti, potem pa vodi pot po lesenih podestih do potoka Ižce, pa preko nje in do ograjene naselbine treh hiš, narejenih iz materialov, kakršne so uporabljali koliščarji. V hišah so kopije predmetov, kakršne so uporabljali. Naselbina je vpisana na UNESCOV seznam svetovne dediščine – konstrukcija koliščarskega naselja, kakršna so bila na območju Alp. Po treh urah smo se poslovili od prizadevne vodičke in se odpravili domov. Vračali smo se ob robu Barja čez Podpeč in Bistro do Vrhnike, potem pa čez Logatec in Kalce na Vipavsko.
Irena Breščak, fotografije: Silvana Bajc
