»Jaz pa pojdem na Gorenjsko, v Kranj Prešerna obiskat …«

… v nedeljo, 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, s krožkoma Zgodovinska potepanja in Spoznavanje narave. Še na počivališču Voklo smo se spraševali, če niso bili vremenarji pri napovedih preoptimistični, pa so se popoldne ‘vremena Kranjcem vendarle zjasnila’, čeprav nismo videli ‘očakov kranjskih sivga poglavarja’.
Svojo pot smo začeli po rovih v konglomeratnih stenah pod starim Kranjem, kjer je v opuščenem zaklonišču urejen jamski laboratorij Tular. To je eden od dveh tovrstnih laboratorijev v Evropi. V njem opazujejo, raziskujejo in negujejo človeške ribice v naravnem okolju. V zavetišču okrevajo tudi človeške ribice, ki jih je naplavilo iz kraških jam na travnike in so jih prinesli sem. Potem jih vrnejo v domačo ali drugo jamo. Ustanova osvešča ljudi o ogroženosti in varstvu človeške ribice. Deluje na etični pogon, brez sredstev iz državnih jasli. Po ostalih rovih (za kar 1.300 m jih je) smo občudovali portrete Prešerna, ki so jih ustvarili učenci tamkajšnji šol.
Po vrnitvi na svetlo sta nas vodički popeljali po starem Kranju. Prebijali smo se med množico, ki je na praznik preplavila mesto. Mimo gotske cerkve sv. Kancijana, hiše slikarjev bratov Layer (Leopold je naslikal Marijo z Jezusom, ki je na Brezjah v baziliki Marije Pomagaj), mimo laboratorija izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja, pa po sledovih Plečnika, Ravnikarja in Vurnika. Nazadnje smo obiskali Prešernov gaj in se poklonili Prešernu in Simonu Jenku, ki sta tam pokopana. Na koncu smo imeli še čas za kavico in prigrizek.

Irena Breščak