Privlačno za oči in nos??? Zanimivo pa zelo. Pozimi »vonjave« niso izrazite. Šest radovednih članic in članov krožka Spoznavanje narave nas je na močni burji, zapetih v bunde in kapuce, ob zvočni spremljavi vetra, poslušalo g. Egona o zgodovini in delovanju posameznih delov čistilne naprave. Ogledali smo si vhod kanalizacije, kjer grablje prestrežejo odpadke, pa peskolov, kje se usedajo trdni delci. Temu sledi del, v katerem se usede blato (vulgo »drek«), fermentira v silosih brez kisika, pri čemer nastaja metan. Tega deloma porabijo za ogrevanje. Blato nato izsušijo in izvažajo na sežig v Avstrijo.
Biološko čiščenje poteka v bazenih, v katere vpihavajo zrak. Mikroorganizmi se hranijo z »dobrotami« iz fekalne vode in jo tako čistijo. Po delni odstranitvi nitratov očiščeno vodo vodijo v bazene, kje se usedejo še preostali trdi delci, potem pa jo spustijo v Hubelj. Dokaz, da je ta voda precej čista, sta bazena s krapi. Ogledali smo si tudi poskusni naravni čistilni napravi: vrbovje in trstičje, ki čistita fekalno vodo.
Sledil je še ogled modernega laboratorija. Na čistilni napravi skrbno spremljajo vhodne odplake in izhodno vodo, ki odteka v naravo. Pred njimi so ambiciozni načrti, kot je recimo Demo center za oglede. Del ogleda je potekal pod vodstvo g. Barbare Štravs, vodje čistilne naprave. Hvaležni smo za prijazen sprejem in odgovore na naša številna vprašanja. Izčrpen članek o centralni čistilni napravi Ajdovščina avtorice Barbare Štravs pa lahko preberete v zadnji številki Lokalnih Ajdovščina.
Irena Breščak
