V petek, 30. oktobra, smo organizirali drugi krajši pohod, ki smo ga poimenovali Dobraveljski krog – čeprav je spominjal bolj na osmico kot na krog. Z veseljem smo sledili Frankotu, ki pozna vsak kotiček tega območja, tako da nas je vodil tudi po nam neznanih poteh in stezah.
Z železniške postaje v Dobravljah smo šli skozi Pikče na polje, nadaljevali do cerkve sv. Petra. Tokrat je vlogo sv. Petra prevzel kar Franko sam in s šopom ključev odprl cerkvena vrata, baje da so kar 7 x zaklenjena. V cerkvi smo seveda občudovali Cebejeve freske. Hodili smo ob umirjeni Vipavi do Krnice, se posedli na klopce ob tem ribiškem raju in poklepetali. Kar nekaj težav smo imeli z določanjem imen vodotokov, kateri je Skrivšek, kateri Vrnivec, kateri so njuni pritoki. Skozi Kozjo paro smo dosegli Podhum, obšli Šibovk in se vrnili na izhodišče. Predvsem pa nas je presenetilo lepo vreme, sonček nas je počasi ogrel, še burja je komaj kaj dihala v nasprotju z zastavo na Gori. V zaselkih pod Vipavskim Križem smo občudovali obložene mandarine, pa tudi kakšno posebno, eksotično okrasno rastlino smo zabeležili v telefone.
Edo se je Frankotu zahvalil, da je lepo skvačkal teh osem kilometrov, ki se jih je kar tako mimogrede nabralo, ostali udeleženci pa smo mu zaploskali. Dogovorili smo se, da gremo v novembru še bolj na zahod. Po svojih domačih krajih nas bo vodila stalna udeleženka tako kratkih kot dolgih pohodov.
Tekst: Jerica Pelicon, Foto: Franko Žgavec, Jerica Pelicon
-
- cerkev sv. Petra
-
- pogled na Vipavski Križ
