V deželi prosecca – Conegliano in Santa Lucia di Piave

Drugo zgodovinsko potepanje UTŽO Ajdovščina društva Most nove sezone nas je 7. novembra popeljalo v pokrajino ob reki Piavi, mogočni in zgodovinsko najbolj znani reki v severovzhodni Italiji.

Mesto Conegliano leži sredi slikovitega hribovja, znanem po pridelavi prosecca. Ta penina je postala hit po zaslugi aperola, grenko sladkega aperitiva, katerega sestavina je. Na licu mesta smo se prepričali, da domači gostinci ne škrtarijo s proseccom tako kot pri nas in to za spodobno ceno. Toda prej smo si pijačo morali ‘zaslužiti’ – z ogledom mestnih znamenitosti. Contrada grande je glavna ulica starega mestnega jedra – palače v nizu, ena lepša od druge, so mešanica različnih arhitekturnih slogov, od gotike in renesanse, seveda beneških vplivov, do neoklasicizma, v katerega je odeto mogočno gledališče na osrednjem trgu. In čeprav je pršelo izpod neba, nam kaplje niso prišle do živega, saj imajo prav vse stavbe obokane podhode (italijansko portici). Tako so podhod ‘podaljšali’ tudi pred stolnico, ko so kar pred glavno fasado v nadstropju dozidali zdaj že legendarno Dvorano bičanih. Bila je skozi stoletja sedež bratovščine, ima izjemen kasetiran strop in je z motivi Nove zaveze poslikana okoli in okoli. Vodič Stefano nam je nazorno pokazal primere, ko so priznani italijanski umetniki ustvarili čudovite barvite freske, če je bilo denarja dovolj, ali pa so poslikali kar nekaj, ko ga je bratovščini zmanjkovalo.
Stolnica je najbolj poznana po oltarni sliki Marije z detetom, avtor je renesančni slikar Giovanni Battista Cima, ki do ‘delovišča’ ni imel daleč, le lučaj. Njegov kip v naravni velikosti nas je pozdravil pred rojstno hišo, preurejeno v muzej(ček).
Unitre iz mesta Santa Lucia di Piave je naš partner v projektu Erasmus+. Na križišču strateških povezav in brodu čez nepredvidljivo reko Piavo so že v srednjem veku prirejali sejme, zdaj pa so jih ponovno obudili. Z zanimanjem smo spremljali dramaturško oblikovano odprtje sejma, pravi spektakel na prostem. V njem so sodelovali kostumirani sejmarji, vojščaki, dacarji in grof Collalto, ki je meščanom predal ključe sejmišča, klicar pa je oznanil, da evri tokrat ne veljajo in jih je treba menjati v kovani denar.
Zavetnica kraja je seveda sv. Lucija, ki so ji pozidali mogočno cerkev v neogotskem slogu s 75 metrov visokim samostoječim zvonikom. Ko se oči navadijo na temo v notranjosti, takrat šele pridejo do izraza kontrasti oltarjev iz belega marmorja s pretežno rjavo in zlato poslikavo vseh sten in stropa. Osrednji kip svetnice je delo domačega slikarja, sicer minorita Claudia, ki je bil razglašen za blaženega in na kar so domačini zelo ponosni.

Zapis: E. Pelicon, Foto: J. Maraž, Z. Rijavec, M. Fackovič, J. Pelicon